Doktorska kandidatka Sabina Boljte, kateri raziskave omogoča Lapanjev laboratorij, je v oktobrski številki Življenje in tehnika, objavila članek z naslovom »Nevidno življenje na naši koži«. V njem poudarja pomen mikroorganizmov kot varuhov našega telesa.
Mikroorganizmi: borelija, stafilokoki in mikrokoki

Mikroorganizmi: borelija, stafilokoki in mikrokoki

Sabina Boljte se v članku najprej naveže na kožo, kot največjega človeškega organa. Njena naloga je predvsem preprečevanje vdora strupenih snovi in tujih organizmov v naše telo ter obenem ohranjanje vlage in hranil v njegovi notranjosti. Površina tega »ščita« je pod mikroskopom videti kot pokrajina z izboklinami in ugrezninami. Je zelo primerna za poselitev najrazličnejših mikroorganizmov, to je bakterij, gliv, virusov in celo pršic. Med naštetimi je največ bakterij, saj na 1 cm2 naše kože prebiva 13 milijonov bakterijskih celic, celotno naše telo pa vsebuje kar 10-krat več bakterijskih kot lastnih celic.
V našem telesu torej nismo sami. To pa ni nič hudega, saj je večina mikroorganizmov neškodljivih, le majhen odstotek je patogenih. Ostali mikroorganizmi niso človeku le prijazni, ampak nujni za njegovo zdravje in obstoj nasploh.

 

Mikroorganizmi in koža – za celoten članek, objavljen v Znanost in tehnika, kliknite tukaj.